Supervizija je namenjena premagovanju profesionalne osamljenosti in razbremenitvi v primeru poklicnih skupin, ki intenzivno delajo z ljudmi. V pomoč je pri spoprijemanju s stresnimi situacijami in povečuje zmožnost učenja iz konkretnih delovnih situacij. Članom omogoča, da se naučijo opazovati sebe z določene distance, s humorjem in pripravljenostjo na spreminjanje.
Udeleženci supervizije na srečanje pridejo s konkretnimi primeri, ki jih obremenjujejo. Supervizor pa s svojim podpornim odnosom in tehnikami omogoči varen prostor za odprto razpravo o primeru. Udeleženci pridobijo globlje razumevanje primera, nabor rešitev in vire za druge podobne situacije.
Razlika med supervizijo in intervizijo je v tem, da delo v interviziji poteka brez zunanjega supervizorja. Vlogo intervizorja, ki moderira srečanje, prevzemajo izmenično vsi člani skupine. Zunanji svetovalec pa člane skupine usposobi z najpomembnejšimi tehnikami kolegialne podpore.
Supervizija v Primeri
V Primeri izvajamo skupinsko ali timsko supervizijo kot strukturiran proces, pri katerem vsako srečanje poteka po vnaprej določeni shemi: sledijo si osvetlitev trenutne situacije in počutja udeležencev, dogovor o vsebini srečanja, razprava o uvidu s prejšnjega srečanja s strukturirano analizo supervizorja, predstavitev in obravnava konkretnega supervizijskega primera, refleksija in dogovor o naslednjem srečanju. Število in pogostost srečanj prilagodimo potrebam in možnostim naročnika.
