Se vam je kdaj zgodilo, da so stvari v službi ali doma zelo dobro tekle, potem pa se vam je zadnji hip zgodilo nekaj, kar vam je preprečilo, da bi dosegli uspeh? Morda ste spregledali pomemben mail, pozabili na pomemben rok, se zadnji hip zapletli v konflikte …. Morda celo prepoznate pri sebi, da se vam takšne situacije, v različnih okoljih ponavljajo, da vam vedno čisto na koncu ali čisto malo zmanjka, da bi dosegli uspeh. Če se v opisanem prepoznate, morda tudi pri vas štrene meša vaš »notranji saboter«.
Kako se kaže notranja ali samo-sabotaža?
Za samo-sabotažo gre kadar se zavedno, še pogosteje pa nezavedno, izogibamo temu, da bi dosegli nek cilj ali uspeh. Pogoste oblike notranje ali samo-sabotaže so odlašanje z nalogami, dvom v svoje sposobnosti, zbolevanje tik pred koncem ali pomembnimi dogodki, perfekcionizem in pretirano ukvarjanje z detajli, pozabljanje na pomembne dogodke, nerodnosti in podobno.
Kaj je v ozadju?
V ozadju samo-sabotaže so prepričanja o nas samih, drugih in svetu, ki smo jih razvili tekom našega odraščanja. Običajno gre za prepričanja o sebi, da nismo dovolj sposobni, da si ne zaslužimo uspeha, da nismo dovolj dobri. Lahko gre za pričakovanja, da moramo stvari narediti popolno, od drugih pa v naprej pričakujemo kritiko in zavračanje. Kljub temu, da v naprej pričakujemo neuspeh nas je tega tudi zelo strah, prav tako niso dovoljene napake.
Kaj nam lahko pomaga, da zmanjšamo vpliv notranje ali samo-sabotaže?
Da odkrijte ali je tudi v vašem primeru v ozadju neuspeha notranji saboter, pomislite na vse situacije, ko ste imeli cilj in željo, da ga uresničite, pa tega cilja nikakor niste mogli doseči. Zapišite si, kaj vam je preprečilo uspeh oz. dosego cilja? Kakšno je bilo v teh situacijah vaše vedenje? Kaj ste razmišljali? In s kakšnimi občutki ste se soočali? Imajo vse te situacije, vedenja, misli, čustva kaj skupnega?
Poskušajte opredeliti, kaj je v ozadju vašega vedenja, da ne dosežete cilj? Kaj je tisto, kar prispeva k temu? To so lahko določeni ljudje, s katerimi delate (morda jih zaznavate kot avtoritete ali kritične), določene situacije (morda možnost vrednotenja) … V povezavi s tem poskušajte opredeliti, kaj si v teh situacijah mislite o sebi. Še posebej bodite pozorni na misli, ki o vas govorijo negativne stvari (npr. nisem dovolj dober, sem nesposoben, sem neumen…).
Ko ste opredelili negativne misli o sebi, ki se v teh situacijah pojavijo, izzovite ta prepričanja z vprašanjem »ali je to res?« Poiščite situacije, ko temu ni bilo tako, ko ste se dobro odrezali, izpeljali dodeljene naloge, kljub negotovosti, strahu, možni kritiki…
V zadnjem koraku pomislite na to, kaj bi vam bilo v pomoč v teh situacijah? Kaj podpornega bi lahko naredili zase ali si rekli naslednjič, ko se vam zopet pojavijo tovrstne negativne misli o sebi? To so lahko spodbudne besede, ki jih rečete sami sebi, klic pomembne podporne osebe, spomin na situacijo, ko ste bili uspešni in podobno. Če je pri vas v ospredju strah pred napakami in kritiko je lahko koristno, da pomislite, kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če naredite napako.
Notranji saboter je nekaj, kar se je najverjetneje oblikovalo zelo zgodaj v vašem otroštvu in je zaradi tega zelo težko prepoznaven. Prvi korak nasproti temu, da nas v prihodnje čim manj ovira je to, da se zavedamo v kakšnih situacijah se pojavlja in smo ga sposobni vedno znova prepoznati in opazovati. Pri tem pa je pomembno tudi, da smo prijazni do sebe, če nam takoj ne uspe, da zmanjšamo njegov trud, da nas ustavi. Vrsto let je bilo to nekaj pomembnega, kar je počel in potrebnega bo tudi precej časa, da sprejme, da to ni več potrebno. Pri soočanju z notranjim saboterjem so vam lahko v pomoč tudi coachingi in nenazadnje psihoterapija.
