AktualnoKaj se dogaja v možganih ob stresu?

marec 31, 20200

Kaj se dogaja z nami, kadar smo pod stresom, je lažje razumeti, če si zelo na hitro pogledamo, kako so sestavljeni naši možgani. Brez skrbi, ne bomo šli v nerazumljive podrobnosti.

Za razumevanje dogajanja ob stresu je dovolj, da poznamo štiri ključna področja v možganih, in sicer: možgansko deblo, limbični del oz. »čustvene možgane«, možgansko skorjo oz. možganski korteks in njegov najbolj frontalni del prefrontalni korteks.

Možgansko deblo je najstarejši del možganov, pravimo mu tudi plazilski možgani.

Možgansko deblo je najstarejši del možganov, ki skrbi za to, da naši avtonomni procesi kot so dihanje, utripanje srca, prebava ipd. neprekinjeno potekajo. Takoj nad možganskim deblo, v notranjosti možganov lahko najdemo limbični del ali t.i. »čustvene možgane«. Ta del je odgovoren za doživljanje in izražanje čustev, čustveno intenzivne spomine, navezanost ipd. Čustvene možgane aktivira del, ki ga imenujemo Amigdala. Ta, podobno kot detektor dima, sproži alarm in s tem čustveni odziv vedno, ko prepozna neke okoliščine kot nevarne. Limbični del prekriva oziroma obdaja korteks. Gre za del, ki se je v zgodovini razvil kasneje kot možgansko deblo in emocionalni možgani. Ljudem omogoča, da zaznavamo zunanji svet, v njem delujemo, se učimo, o stvareh razmišljamo, rešujemo probleme ipd. Sprednji del korteksa, ki se nahaja tik za našim čelom, se imenuje prefrontalni korteks. Pomemben je, ker nadzira naše vedenje, povezan pa je z vsemi ostalimi deli korteksa ter tudi čustvenimi možgani.

 

Ob doživljanju nevarnosti, glavno vlogo prevzamejo “čustveni možgani”.

Morda boste rekli, da to nima pravega smisla, saj pogosto, kadar smo pod stresom, delamo stvari, ki jih kasneje obžalujemo. Vendar je potrebno vedeti, da nas signal, ki pride iz »čustvenega dela možganov« aktivira veliko hitreje, kot signal, ki pride iz »razmišljujočega« dela možganov. V situacijah, ko gre za preživetje pa je to zelo pomembno, celo življenjsko pomembno. Narava je tako razvila sistem, ki obide naše razmišljanje, tehtanje in tuhtanje, da nas s tem hitro požene v akcijo, bodisi boj bodisi beg ter s tem zaščiti. V skrajnem primeru brezizhodne situacije pa se aktivira sistem zamrznitve, kjer pomembno vlogo igra možgansko deblo.

Vendar pa sodelovanje med prefrontalnim korteksom in limbičnim delom ni nespremenljivo. Povezavo med tem deloma možganov je mogoče okrepiti, tako, da oba dela možganov tudi v stresnih okoliščinah ostaneta povezana in delujeta sočasno. Po dosedanjih raziskavah, za doseganje trajnega učinka najbolj pomaga psihoterapija in vaje meditacije oz. čuječnosti.

Leave a Reply

KONTAKTStopite v stik z nami
Primera je svetovalno podjetje, ki se ukvarja s prepoznavanjem in razvojem potencialov ter opolnomočenjem organizacij.
NAŠE LOKACIJEKje nas najdete?
https://www.skupinaprimera.si/wp-content/uploads/2019/08/img-footer-map-02.png
POVEZAVENe spreglejte
KONTAKTStopite v stik z nami
Primera je svetovalno podjetje, ki se ukvarja s prepoznavanjem in razvojem potencialov ter opolnomočenjem organizacij.
NAŠE LOKACIJEKje nas najdete?
https://www.skupinaprimera.si/wp-content/uploads/2019/08/img-footer-map-02.png
POVEZAVENe spreglejte
Taking seamless key performance indicators offline to maximise the long tail.

Copyright © 2019 Skupina Primera d.o.o.. Made by: Erpium

Copyright © 2019 Skupina Primera d.o.o.. Made by: Erpium