Vsakodnevne zahtevne situacije pri delu, okoliščine, v katerih se zaposleni znajdejo zaradi težav v zasebnem življenju, ter situacije negotovosti, kriznih razmer, uvajanja sprememb v organizaciji, od vodij zahtevajo, da se ustrezno odzovejo na čustva zaposlenih. To lahko pri vodji sproža tudi stisko in nemalo vprašanj. Kako naj se odzovem? Naj bom močan in zaposlene spodbujam ali pokažem, da razumem njihovo stisko? Koliko čustev in lastne ranljivosti kot vodja še lahko pokažem in kaj je že preveč?
V zahtevnih okoliščinah pridejo do izraza veščine in lastnosti, ki v marsikaterem podjetju niso najvišje na lestvici, ko izbirajo vodjo. Kriteriji namreč najpogosteje zajemajo analitično razmišljanje, odločnost, pogum, tekmovalnost, manj pogosto pa veščine, kot so sočutje, empatija, skrb za odnose in počutje drugih. V stresnih, zahtevnih, negotovih okoliščinah pa dober vodja za uspešno vodenje potrebuje tudi slednje. Te mu pomagajo, da učinkovito upravlja svoja čustva in čustva drugih, s tem pa tudi v težkih okoliščinah ohranja svojo delovno učinkovitost in učinkovitost svojih zaposleni.
Tovrstne okoliščine so zato še posebej močan pokazatelj, do kolikšne mere ima vodja razvito t.i. čustveno inteligentnost. Čustvena inteligentnost je namreč sposobnost prepoznavanja, razumevanja in ustreznega odzivanja na svoja lastna čustvena doživljanja in na doživljanje čustev drugih. Na kratko to pomeni, da vodja, ki deluje čustveno inteligentno, v zahtevnih okoliščinah učinkovito upravlja s svojimi čustvi in čustvi svojih zaposlenih.
Dobra novica je, da kljub morebitnemu drugačnemu občutku, ki ga daje samo ime, čustvena inteligenca ni v nemilosti genetike, pač pa jo je mogoče razviti in krepiti. Vsak od nas ima osnovno kapaciteto, da razvije čustveno inteligentnost pri sebi. Res pa je, da bo nekaterim to šlo lažje in hitreje od rok, drugi bodo potrebovali več dela na sebi, treninga in vztrajnosti. In tudi tukaj velja, da se razvoj čustvene inteligentnosti začne z delom na sebi. Najprej se mora vodja naučiti opazovati, prepoznati in ustrezno odzvati na svoja čustvena doživljanja, šele nato je mogoče pričakovati, da se bo to znal in uporabil tudi v odnosih z drugimi. Čustveno inteligenco lahko vi ali vaši vodje razvijate tudi v okviru naših treningov iz tega področja.
Namesto zaključka pa nekaj ključnih elementov uporabe čustvene inteligence pri vodenju:
Prisluhnite.
Ljudem ne morete pomagati, če jih najprej pozorno ne poslušate. Bodite pozorni na svoje impulze, da bi prevzeli glavno besedo, dajali nasvete, delili svoje izkušnje ali zmanjšali težo tega, kar vam zaposleni pripoveduje. Trenirajte se, da ste resnično pozorni na to, kar vam sporoča.
Pokažite sočutje.
Sočutje pomeni, da prepoznavamo in razumemo stisko in bolečino drugega in si jo želimo s svojim odzivom zmanjšati. Za to ni potrebno, da ste psiholog. Dovolj je, da poveste, da razumete skrb in strahove zaposlenega, da vam je žal, za njegovo bolečino, da se zahvalite, ker je svoje stiske delil z vami.
Z dejanji podkrepite svojo skrb.
Izražanje sočutja, je samo prvi del zmanjševanja stiske ali skrbi zaposlenih. Če je le mogoče mu mora slediti tudi naslednji korak. Kot vodja naredite vse, kar je v vaši moči in vaših pristojnosti, da pomagate zaposlenemu pri soočanju s problemi. Če ne morete narediti ničesar, je del učinkovitega odziva to, da mu to jasno in sočutno tudi poveste.
